Številni begunci lahko le upajo, da se bodo nekoč lahko vrnili domov. Za njih obstaja le ena možnost – ustvariti si nov dom in novo življenje v državi, ki jim je ponudila azil, in vključiti se v njeno lokalno skupnost.
UNHCR definira proces lokalne integracije kot dinamičen in večplasten dvosmerni proces, ki vodi v polno in enakovredno članstvo v sprejemni družbi. Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 podaja vrsto socialno-ekonomskih in pravnih pravic, ki morajo biti zagotovljene, da bo integracija uspešna. Te pravice vključujejo: svobodo gibanja, dostop do izobraževanja in trga delovne sile, dostop do javnih storitev, možnost lastništva nepremičnin ter možnost pridobitve državljanstva v prihodnosti.
Srednjeevropske države so bile dolgo časa označene za tranzitne države in so se kot take dojemale tudi same. Zato si te države niso dovolj prizadevale za razvoj integracijskih sistemov in politik. Posledica takšnega dojemanja je bilo naraščajoče število posameznikov, ki niso imeli zagotovljene ustrezne pomoči pri učenju jezika sprejemne države, iskanju zaposlitve in stanovanja ali pri pridobivanju strokovnih znanj. V zadnjih letih se je stanje nekoliko izboljšalo, zaznati je napredek pri vključevanju beguncev v sprejemno družbo, oblikovani so bili tudi programi in politike s tega področja.
Regionalno predstavništvo UNHCR v srednji Evropi posveča posebno pozornost procesu integracije beguncev v srednjeevropskih državah. Da bi lahko bolje svetovalo vladam glede njihovih integracijskih politik, je aprila 2009 predstavilo dva pomembna dokumenta: Noto o integraciji beguncev v srednji Evropi ter Agendo za integracijo beguncev v srednji Evropi. Ta dva dokumenta podajata pregled, kaj integracija v praksi pomeni in katere praktične ukrepe bi morale predvideti integracijske politike.
V okviru spodbujanja integracije beguncev se UNHCR v srednji Evropi zavzema za oblikovanje ustreznih zakonodaj in politik s področja izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in zaposlovanja. Agencija tudi lobira za vpeljavo takšnih storitev, ki bi omogočale prosilcem za azil doseči samostojnost, kar bi olajšalo njihovo integracijo v prihodnosti, ko jim bo priznan status begunca. UNHCR opozarja tudi na vpliv sprejemnih pogojev (na primer bivanjski pogoji v sprejemnih centrih) na možnosti kasnejše integracije. Poleg tega si Agencija ZN za begunce prizadeva pomagati pri združitvah beguncev z njihovimi družinami.
V proces integracije so vključene številne strani: od pristojnih državnih in občinskih organov do nevladnih organizacij, sindikatov, šol, izvajalcev zdravstvenih storitev, bančnih uslužbencev in najemodajalcev ter mnogo drugih.
Da bi lahko ocenila obseg in uspešnost integracije beguncev, je Agencija ZN za begunce v srednji Evropi v sodelovanju s Skupino za migracijsko politiko (Migration Policy Group) razvila Orodje za merjenje stopnje integracije, ki ga sestavlja več kot 200 kazalcev. Osnutek orodja bo poskusno uporabljen tako v srednjeevropskih državah kot tudi drugje po Evropi za obdobje 18 mesecev. V prihodnosti bo to orodje ključen pripomoček pri ocenjevanju upoštevanja standardov držav članic EU, ki se navezujejo na integracijo beguncev in prosilcev za azil.