Begunec na Madžarskem se bori za ponovno združitev s svojo družino

BUDIMPEŠTA, 13. junij (UNHCR) – Ob koncu svoje izmene, se Biruk Nahom* s toplim nasmehom, ki skriva bolečino, poslovi od svojih madžarskih kolegov.

“Življenje nima smisla, če ne moreš živeti skupaj z družino,” pravi 45-letnik, ki je pred skoraj sedmimi leti zapustil ženo in hčerko v Etiopiji in prišel na Madžarsko. Sprva le za kratek čas študija. Kmalu zatem je zaradi povezave z opozicijskimi strankami padel navzkriž z oblastmi v domovini. Zato je zaprosil za azil.

Danes Nahom dela za kabelsko televizijsko družbo na obrobju Budimpešte, kjer osem ur dnevno pakira opremo za dostavo. Od zaslužka, kolikor le more pošlje družini, ki jo tako pogreša.

Kmalu po tem, ko je leta 2006 dobil status begunca, je Etiopijec začel delati in plačevati davke na Madžarskem.

Ves čas si prizadeva, da bi se mu ženo in zdaj 12 letna hči pridružili. Doslej so bila njegova prizadevanja zaman.

Leta neuspešnih poskusov ponovne združitve z družino Nahoma čustveno zdelujejo.

Solze se naberejo v njegovih očeh, ko misli na družino. “Čakanje je zelo težko za vse nas. Ampak moja žena je trdoživa ženska – malo žensk čakala sedem let svojega moža,”pravi s tihim glasom.

Nahom pravi, da je še v šestih mesecih po prejemu statusa begunca njegova družina iz Etiopije na madžarski konzulat v Keniji po pošti poslala svojo prvo vlogo za združitev družine. Zdi se, da vloga ni nikoli prispela do cilja. Medtem pa mu je potekel šestmesečni rok za vložitev vlog združevanja beguncev z družinami pod ugodnejšimi pogoji.

To obdobje je ključnega pomena za begunce, ker jim ni treba dokazovati, da lahko zagotovijo pogoje za preživljanje svoje družine.

Po preteku tega šestmesečnega roka morajo begunci ob vložitvi vloge za združitev z družino na Madžarskem dokazati, da lahko zanjo krijejo zdravstveno zavarovanje, nastanitev in druge življenjske stroške – težka naloga, za tiste, ki se še niso postavili na svoje noge v novi državi.

Nahomoma družina je ponovno vložila vlogo, vendar pod temi, drugačnimi pravili.

V svoji nameri, da se ponovno združijo, sta se njegova žena in hči preselili v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer se je nahajal Etiopiji najbližji madžarski konzulat. Tako se je družina lahko ravnala po madžarskih zakonih, ki zahtevajo osebno vložitev prošnje za združitev na madžarskem konzulatu ali veleposlaništvu v državi njihovega prebivališča.

Ker Madžarska nima uradnega predstavništva v državah, ki so jih prizadeli konflikti, družine beguncev, v glavnem žensk, otrok in starejših, nimajo druge izbire, kot da se odločijo za draga in včasih nevarna potovanja v bližnje države.

Poročilo UNHCR 2012 “Dostop do združitve družine” ugotavlja, da bi se lahko breme družin za potne in druge stroške znatno zmanjšalo, če bi bile vloge za združitev družine sprejete in obravnavane v državi pribežališča, namesto v konzulatih v tujini.

Migracijske oblasti so vlogo Nahoma zavrnile, ker je bil njegov skromni dohodek nižji od ravni, potrebne za minimalni življenjski standard, kot ga določa madžarski statistični urad.

Medtem Nahom spoznaval nove dobre prijatelje. Njegov nekdanji šef, ki je opazil stisko svojega zaposlenega zaradi njegove družine, je ponudil pomoč pri zagotavljanju potreb njegove družine ob vnovični vlogi za združitev.

Kljub pritožbam Nahomovega odvetnika je bila tudi ta vloga zavrnjena, ker lahko po zakonu le družinski član prevzame odgovornost za kritje zakonsko določenih potreb družine.

“To pomeni, da mora imeti ustrezno visoko plačo, in / ali znatne prihranke” pravi odvetnik Gabor Győző iz helsinškega odbora, ki je pomagal beguncu izpolnjevati njegove ponavljajoče se vloge za združitev z družino.

“Ali pa prepričati uradnike k ” dobrosrčni,” še dodaja.

Nahom pravi so zahteve oblasti previsoke in da tudi njegovo novo delo, ki je bolje plačano, kot prejšnje še vedno ne zadošča.

“Rekli so, da imam majhno plačo. Zdaj sem zaslužil 100.000 forintov na mesec, vendar so mi rekli, da bi moral zaslužiti vsaj 180.000 forintov – kdo zasluži toliko denarja na Madžarskem.”

Zadržuje solze, Nahom pravi, da se tolaži z obiski v cerkvi in ​​tedenskimi pogovori s svojo družino prek Skypa.

“Moja hči je bila stara komaj pet let, ko sem odšel doma. Včasih mi je pretežko, ko jo gledam na Skypu, tako da je bolje, da jo slišim le po telefonu.”

Že več let je UNHCR poziva vlade v Evropi, da bi beguncem olajšale ponovne združitve s svojimi družinami.

V primeru Nahoma je UNHCR prosil Madžarsko naj preuči svoje odločitve in konča ogromno stiske v družini.

“Integracija ali celo zaščita beguncev sta brez družine v državi azila prazni ideji,” je dejal vodja UNHCR Madžarska enote Agnes Ambrusu.

“Družina je gradnik družbe in begunci – ki so že toliko pretrpeli -. morajo imeti pri sebi svoje družine, da lahko začno znova”

Andreea Anca v Budimpešti

* Ime je bilo zaradi zaščite begunca spremenjeno,