Državljanstvo je pravna vez med posameznikom in državo. Državljanstvo prinaša ljudem občutek identitete ter – še pomembneje, posameznikom omogoča vrsto pravic.
Kljub korpusu mednarodnega prava, ki se nanaša na pridobitev, izgubo ali pa odpoved državljanstva, je na milijone ljudi po svetu brez državljanstva. Odsotnost državljanstva je lahko posledica različnih vzrokov, vključujoč pravna nasprotja, prenos ozemlja, zakone o zakonskih zvezah, administrativne prakse, diskriminacijo, neregistracijo rojstev, denacionalizacijo (ko država prekliče posameznikovo državljanstvo) in odpoved (ko posameznik zavrne zaščito države).
Apatridnost (odsotnost državljanstva) ima lahko usodne posledice za posameznike. Posredovanje državljanstva neke države je bistvenega pomena za polno udeležbo v družbi in je predpogoj za uživanje vseh pravic; nekatere pravice, kot je na primer volilna pravica, lahko uživajo le državljani. Osebe brez državljanstva pogosto ne morejo pridobiti osebnih dokumentov; ker so brez državljanstva, jih oblasti lahko priprejo. Velikokrat jim tudi niso omogočene temeljne pravice, kot so pravica do izobraževanja, pravica do zdravstvenega varstva ter pravica do zaposlitve.
Osebe brez državljanstva so lahko tudi begunci, vendar se ti dve kategoriji razseljenih oseb med seboj razlikujeta. Od leta 1995 mandat UNHCR-ja vključuje tudi sodelovanje z vladnimi organi z namenom preprečevanja nastanka pojava apatridnosti, reševanja primerov, ki so se že pojavili ter zaščite pravic oseb brez državljanstva.
Oseb brez državljanstva, ki živijo v srednji Evropi, je v primerjavi z ostalim svetom relativno malo, vendar imajo nekatere izmed teh držav relativno visoko število oseb, ki nimajo državljanstva. Kljub temu, da vlade ne posedujejo zanesljivih statističnih podatkov, je predvideno število oseb brez državljanstva na Poljskem in na Slovaškem okoli 1000. Medtem pa je v Sloveniji, kjer je skupina ljudi ostala brez državljanstva v času, ko se je država osamosvajala, število oseb brez državljanstva še vedno neznano.