V nasprotju z begunci notranje razseljene osebe (NRO) niso prečkale mednarodnih meja v iskanju varnega zatočišča, ampak so ostale znotraj meja lastne države.
Četudi so te osebe bežale zaradi podobnih razlogov kot begunci (pred oboroženimi spopadi, splošnim nasiljem, zaradi kršenja človekovih pravic), so pravno gledano še vedno pod zaščito lastne države – pa čeprav je le-ta lahko povzročiteljica njihovega trpljenja. Po mednarodnem pravu človekovih pravic ter po mednarodnem humanitarnem pravu, notranje razseljene osebe, tako kot vsi ostali državljani, ohranijo vse svoje pravice.
Prvotno poslanstvo UNHCR-ja ni posebej predvidevalo reševanja problema notranje razseljenih oseb, pa vendar je agencija zaradi svojega strokovnega znanja s področja razseljenosti pomagala že milijonom takih oseb. UNHCR spremlja njihove potrebe po zaščiti in nastanitvi ter upravlja s centri, ki jim nudijo zatočišče.
Konec leta 2010 je na svetu živelo približno 27,5 milijonov notranje razseljenih oseb – največ v državah kot so Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Irak, Pakistan, Somalija in Sudan. V teh šestih državah biva danes polovica celotne populacije teh oseb. UNHCR nudi pomoč okoli 14,7 milijonom notranje razseljenih oseb v 22 državah.
Na tisoče ljudi, ki so izgubili svoj dom zaradi naravnih nesreč, prav tako sodi v to skupino. Strokovno znanje, ki ga UNHCR uporablja pri nudenju humanitarne pomoči razseljenim osebam, omogoča agenciji sodelovati v operacijah nujne pomoči ob naravnih nesrečah. UNHCR je na primer sodeloval v intervencijah po potresu v Indijskem oceanu leta 2004, nudil je tudi nujno pomoč po potresu leta 2005 v Pakistanu ter pomoč po tamkajšnjih poplavah leta 2010.
V srednji Evropi trenutno ni notranje razseljenih oseb, zato UNHCR v tej regiji ne izvaja zgoraj omenjenih aktivnosti.