Že od ustanovitve Agencije ZN za begunce leta 1950, spada v njen mandat vodenje in koordinacija mednarodnih aktivnosti, katerih namen je zaščita beguncev. Od leta 1995 pa v mandat UNHCR spada tudi zaščita pravic oseb brez državljanstva ter delovanje v smeri zmanjševanja pojava apatridnosti (odsotnost državljanstva).
Delo, ki ga UNHCR opravlja že desetletja, temelji na treh ključnih pravnih instrumentih.
Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 in njen Protokol iz leta 1967 predstavljata temelj današnje zaščite beguncev. Konvencija o beguncih je tudi edini mednarodni sporazum, ki pokriva najpomembnejše vidike življenja beguncev.
Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 sta temeljna pravna instrumenta za zaščito oseb brez državljanstva po celem svetu in za preprečevanje in zmanjševanje pojava apatridnosti. To sta edini konvenciji za zaščito oseb brez državljanstva na mednarodni ravni, regionalni sporazumi in mednarodno pravo človekovih pravic pa ti dve konvenciji dopolnjujejo.