Begunci in prosilci za azil spadajo v eno najbolj ranljivih skupin ljudi na svetu. Med njimi so tudi posamezniki, ki so zaradi posebnih potreb in problemov ter tveganj, s katerimi se soočajo, še bolj ranljivi.
UNHCR posveča posebno pozornost potrebam najbolj ranljivih skupin ljudi. Njihove specifične potrebe upošteva pri oblikovanju svojih programov in aktivnosti za nudenje zaščite, kot tudi pri vsakoletnem načrtovanju prihodnjih operacij.
Skoraj polovica razseljenih ljudi po svetu je otrok. Organizacija UNHCR si prizadeva, da bi jih ustrezno zaščitila ter zadovoljila njihove posebne potrebe, jim zagotovila varnost, normalen razvoj in dobrobit ter jim pomagala povrniti izgubljeno otroštvo.
V posebej ranljivo skupino razseljenih ljudi spadajo tudi mladoletniki brez spremstva: le-ti so se med dolgotrajnim in pogosto nevarnim potovanjem primorani ločiti od svojih družin; ali pa jih že od doma pošljejo same na pot, na kateri jih pogosto spremljajo tihotapci. Nekateri med njimi so postali sirote že v domovini, medtem ko se je večina morala doma spoprijemati s travmatičnimi izkušnjami, revščino in pomanjkanjem možnosti za izobraževanje. Te grenke izkušnje iz preteklosti, skupaj s stisko in nevarnostmi, ki so jih izkusili med potovanji, prispevajo k še večji ranljivosti teh otrok.
Posebna strategija UNHCR – to je strategija za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity – AGD), stremi k vključevanju posebnih potreb otrok vseh starosti in obeh spolov v načrtovanje in oblikovanje aktivnosti pomoči. Večnamenske delovne skupine, katerih ugotovitve so zapisane v poročilu AGD, uporabljajo pri intervjujih begunskih otrok ter prosilcev za azil posebno metodologijo. Smernice UNHCR za boj proti spolnem nasilja in nasilju, ki je pogojeno s spolom, obravnavajo med drugim tudi ranljivost deklic ter ponujajo nasvete, kako izvajati sprejem in zaščito teh otrok, da bi se tako nasilje odpravilo.
V vsaki populaciji razseljenih ljudi je približno 50 odstotkov žensk in deklet. Ženske, ki so morale bežati od doma, iz svoje domovine ter včasih zapustiti tudi svojo družino, so še posebej ranljive. Med naporno in dolgo potjo se morajo pogosto soočati z nadlegovanjem ali ignoranco uslužbencev ter spolnim nasiljem, pa tudi še po tem, ko prispejo v navidezno varno zatočišče.
UNHCR je oblikoval vrsto posebnih programov, da bi begunkam, ki si poskušajo ustvariti novo življenje, zagotovil enak dostop do zaščite, temeljih človekovih pravic in storitev. Preko posebne strategije za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity – AGD), želi UNHCR odkriti neenakosti med spoloma ter vrzeli pri zagotavljanju zaščite žensk in deklet, ki so nastanjene v sprejemnih centrih ali centrih za pridržanje. Namen te strategije je tudi zagovarjati krepitev vloge žensk v družbi ter možnosti sodelovanja žensk pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in evalvaciji prihodnjih aktivnosti.
UNHCR je oblikoval tudi zbirko smernic za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja, pogojenega s spolom, v katerih navaja praktične nasvete, kako oblikovati in izvajati različne strategije in aktivnosti, da bi odpravili pojav takšnega nasilja.
Ljudje s posebnimi potrebami so pogosto spregledani ali pa ostanejo nevidni znotraj populacije razseljenih oseb. Ukrepi za pomoč in zaščito razseljenih oseb so pogosto oblikovani na podlagi splošnih potreb populacije in zato ne morejo v celoti zadovoljiti posameznih specifičnih potreb.
Ljudje s posebnimi potrebami so bolj ranljivi za fizično (na primer spolno) in psihično nasilje. Zaradi pomanjkanja zasebnosti v nekaterih situacijah (premalo ali nič toaletnih prostorov, tušev ali umivalnic), so ti ljudje še bolj izpostavljeni nasilju. Ljudje s posebnimi potrebami so zelo pogosto izolirani od skupnosti, v kateri bivajo, zato imajo lahko težave pri dostopanju do programov, ki so namenjeni iskanju družinskih članov.
V okviru strategije za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity – AGD) si UNHCR prizadeva identificirati in tudi upoštevati specifične potrebe oseb s posebnimi potrebami, ki so razseljene. Agencija si prizadeva tudi zagotoviti, da posamezniki s posebnimi potrebami sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede njihove zaščite.
UNHCR je določila iz Konvencije o pravicah oseb s posebnimi potrebami, ki je bila sprejeta konec leta 2006, vključil v načrtovanje in izvajanje svojih operacij po svetu. Agencija se je tudi pridružila delovni skupini ZN za področje invalidnosti.