Delovno okolje
V zadnjih letih se je zaradi svetovne finančne krize gospodarski položaj v regiji močno poslabšal, kar je povzročilo krčenje bruto domačega proizvoda ter naraščanje stopnje brezposelnosti. Zaradi ekonomske krize vlade v srednjeevropski regiji posvetijo več pozornosti ekonomskim in finančnim vprašanjem, kot pa azilni in migracijski politiki. Pri določanju smernic za zaščito beguncev in prosilcev za azil, kamor spadajo tudi primerni sprejemni pogoji in omogočanje integracije beguncev v novo okolje, vlade zato ravnajo bolj restriktivno. Stalna prizadevanja za zmanjševanje nezakonitih migracij, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, kot tudi vse strožje nadziranje meja ter drugi sistemi upravljanja in nadziranja migracij, še naprej otežujejo beguncem dejanski dostop do ozemlja EU in do azilnih postopkov.
Večina srednjeevropskih držav primerno ravna z begunci in prosilci za azil. Kljub temu pa se nekatere manjšinske skupnosti, ki živijo v teh državah, na primer Romi, soočajo z diskriminacijo in lahko postanejo tudi žrtve rasističnega nasilja. Oblikovanje bolj tolerantne in inkluzivne družbe tem državam še vedno predstavlja velik izziv. Potrebno je ozaveščanje javnosti o primernem odnosu do drugačnosti in multikulturnosti, da bi beguncem in migrantom lahko zagotovili prijazno okolje za bivanje. Poleg tega postaja pridržanje prosilcev za azil vse bolj pogosto in bivalni pogoji v centrih za pridržanje vse slabši.
Število oseb brez državljanstva v srednji Evropi je relativno nizko, zato ta problematika ostaja v ozadju.
Strategije in aktivnosti
Aktivnosti, ki jih UNHCR izvaja v srednji Evropi, so naslednje:
Ena od prednostnih nalog UNHCR v regiji je sodelovanje z vladnimi organi in civilnimi organizacijami pri spremljanju kopenskih meja EU, z namenom zagotavljanja dostopa do ozemlja in do azilnih postopkov. V okviru projekta Nadaljnje razvijanje kvalitete azilnih sistemov (Further Developing Asylum Quality – FDQ), ki je se izvaja pod okriljem Evropskega begunskega sklada, UNHCR nudi podporo vladam pri zagotavljanju učinkovitih azilnih postopkov, kot tudi pri oblikovanju trajnih mehanizmov notranje revizije, katerih namen je ohranjanje te učinkovitosti.
Naloga UNHCR v tej regiji je tudi spremljati sprejemne pogoje. Agencija pri tem opozarja na vpliv kakovosti sprejemnih pogojev na nadaljnje vključevanje beguncev v novo okolje. UNHCR nadaljuje tudi z izvajanem strategije za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity – AGD), ki se osredotoča na vrzeli pri zagotavljanju zaščite ter stremi k zadovoljevanju posebnih potreb beguncev in prosilcev za azil. UNHCR si prizadeva vzpostaviti svetovalne točke za begunce v sprejemnih centrih, kjer le-te še ne obstajajo. Obenem spodbuja izvajanje storitev, ki bi prosilcem za azil omogočile samozadostnost in pomagale priznanim beguncem razviti določene veščine (na primer veščine iskanja zaposlitve), ki jih bodo potrebovali pri integraciji v sprejemno skupnost. UNHCR se prav tako zavzema za oblikovanje takšnih politik, ki bi podpirale vključevanje beguncev v družbo. Regionalno predstavništvo v Budimpešti spodbuja izboljšanje politik izobraževanja, socialnega varstva in zaposlovanja, kjer je to potrebno, da bi se vlade lahko lažje odzvale na potrebe beguncev, ki bivajo v njihovi državi, ter izboljšale dostop beguncev do storitev, ki so na voljo državljanom. Poleg tega organizacija UNHCR spremlja tudi izvajanje postopkov, ki se zadevajo spolnega nasilja in nasilja, pogojenega s spolom.
Visoki komisariat ZN za begunce si prizadeva, da bi države oblikovale svoje politike tako, da bi le-te omogočale čim večjemu številu beguncev združitev z njihovimi družinami.
UNHCR spodbuja srednjeevropske države k sodelovanju pri programih preselitve, ki jih financira Evropski sklad za begunce. S tem bi te države postale države preselitve, oziroma države, ki bi ponudile določenemu številu beguncev varno zatočišče. Agencija že podpira Romunijo in Slovaško pri sprejemu beguncev v evakuacijska tranzitna centra v mestih Temišvar in Humenné; nudi jima finančno pomoč za upravljanje teh centrov, kot tudi strokovne nasvete. UNHCR skrbno spremlja aktivnosti preselitve in premestitve beguncev, z namenom ugotavljanja dobrih praks, kot tudi pomanjkljivosti, ki jih je potrebno čim prej odpraviti.
UNHCR lobira za uvedbo zakonodaje, ki bi določala pravice in obveznosti oseb brez državljanstva, ter oblikovanje upravnih okvirov, ki bi lahko uspešno reševali problem brezdržavljanstva. Agencija želi, da bi srednjeevropske države, ki še niso podpisale Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, to storile čim prej. UNHCR tudi spremlja izvajanje postopkov v državah, katerih namen je identifikacija oseb brez državljanstva ter zagotavljanje dostopa slednjih do javnih storitev.
Agencija si prizadeva preprečiti ilegalna pridržanja prosilcev za azil. V primerih, ko so prosilci za azil že pridržani, pa UNHCR spremlja pogoje, v katerih so pridržani, ter njihov dostop do brezplačne pravne pomoči, do katere so upravičeni.
Med dejavnosti UNHCR v srednji Evropi sodijo tudi svetovanje, ozaveščanje javnosti in krepitev odnosov z vladnimi partnerji ter s civilno družbo.